morje – S kolesom naokrog

Izola in prvo spomladansko kopanje

Ker so se spomladanske temperature dvignile in nas je čakal topel in sončen vikend, sva se z možem odločila, da gremo na morje. Seveda sem si želela prvega kopanja, vendar nisem vedela, kako mrzlo je dejansko morje. Zato sem enostavno pripravila torbo za na plažo in upala, da se bomo vsi kopali. Že pri sami vožnji smo videli, da bo res lep dan. Ko smo prišli na slovensko obalo, smo se odločili, da bomo šli v Izolo. Nekako nam je Izola bila vedno najlepša med vsemi kraji na morju.

Ko smo našli v Izolo in želeli parkirati je bila velika gneča. Že po tem smo vedeli, da je velika možnost, da se bomo kopali. Vreme je bilo fantastično, brez vetra in sončno. Vzela sem torbo in komaj čakala, da pridemo do morja. Ko smo prišli do morja, pa smo kar hitro videli, da se bomo kopali vsi.

Končno Izola in njena lepa plaža

Tako smo vsi šli v morje kar dvakrat. Bil je res noro lep dan. Ko smo šli prvič v morje, smo bili vsi zelo srečni. Sicer je bilo morje precej mrzlo, a je bil tako lep sončen dan, da nam ni bilo težko. Po prvem kopanju smo šli na kosilo, ker ima Izola prekrasne restavracije in smo se potem vrnili na plažo. Tako je sledilo drugo kopanje. Takrat smo še bolj uživali, ker smo vedeli kaj nas čaka in kako se človek po takšnem spomladanskem kopanju v morju počuti. Če bi živela na morju, bi se kopala vsak dan, ko bi bilo lepo vremo.

Kasneje smo se še sprehodili, kajti Izola ima tudi lepe sprehajalne poti in lahko v kratkem času prehodiš ves kraj. Tako smo v bistroju spili še eno pijačo in se počasi odpravili proti domu. To je bil neverjetno lep dan. Upam, da ga še ponovimo.

Pogled na plovila in želja po morju

Plovilamorje, plovba, plovila, vožnja čolna

Vsako leto, ko gremo na dopust opazujem plovila in vedno dobim isti občutek, kako bi jaz živela na morju. Verjetno nisem edina, ki se tako počuti na morju, ker ima človek dopust, se sprosti, se zabava, mu je lepo, tako enostavno pozabi na probleme, opazuje plovila, kako plujejo po morju svobodno, potem ni nič čudnega, da si marsikdo želi, da bi tako živel.

Sama sem samotarka, rada sem sama in po navadi se zvečer na morju odpravim na sprehod, rada se sprehajam prav po marini, ker dobim ta morski dopustniški občutek, ko opazujem plovila in poslušam glasbo, ki prihaja iz različnih strani. Da bi imela željo po kakšni jadrnici ali čolnu, to pa nisem imela nikoli. Rada sem jih samo opazovala, kako se gibljejo po morju.

Še posebej so mi bili ljubi dnevi, ko se je pripravljalo k dežju, takrat sem se sprehodov še posebej veselila, ker sem opazovala naravo, plovila, ljudi, kako razburkano je morje in kako visoki so valovi. Narava ima svojo moč in v takšnih dnevih si to še bolj lahko doživel.

Tako so mi moji stalni sprehodi po marini, ob plaži prišli v navadi, plovila me zazibajo v lepe misli, morje me umiri, zvoki živali pa pričarajo nasmešek na obraz. Rada imam obalo in vse kar paše zraven. Tudi sprehodi pozimi so lepi, prav posebni, mogoče kdaj še lepši, kot pa sredi poletja, ker takrat ima narava spet svoje druge čare, takrat bolj opaziš sončne žarke, plovila ki čakajo poletje, mrzlo morje, ki je čisto kot biser.

Včasih, ko v službi delam, si kdaj ukradem čas zase in na hitro pogledam kakšna plovila, ki me popeljejo na morje, tako dobim potrebno energijo za naprej, da lahko svojo delo opravljam naprej z veseljem, plovila, morje in sonce, to je moje veselje, to je kar me osreči in prikrade nasmeh na obraz.