Med igro je žoga odletela k sosedom na vrt

Igrali smo košarko in nenadoma je žoga, s katero smo igrali napeto igro, poletela k sosedom na vrt. Sosedov pa seveda ni bilo doma. Prav nikdar žoga še ni poletela tja. Lahko bi vsaj takrat poletela tja, ko bi bili doma, saj imajo tako zagrajen vrt, da ne more nihče tja. Popolnoma imajo zagrajen vrt.

V popolnoma nepravem trenutku smo ostali brez žoge in skoraj smo že mislili, da je igra zaključena. Potem se je pa nekdo spomnil, da ima že eno žogo doma in ima z avtomobilom dobrih pet minut do tja. Seveda smo ga poslali, naj gre ponjo, ker nismo mogli prekiniti igre, če je le obstajala, kakšna možnost, da lahko nadaljujemo. To bi bilo res škoda, ker smo bili vsi zelo zagreti za igro in po dolgem času smo se uspeli vsi dobiti na isti dan. To nam zelo redko uspe, da smo vsi zbrani. 

Minilo je dobrih petnajst minut in nova žoga je prišla na našo lokacijo. Malce je bila izpraznjena in smo jo morali napolniti z zrakom. Potem smo pa nadaljevali igro. Tistih petnajst minut je bilo v resnici ravno prav, da smo se malce odpočili in nato nadaljevali z igro. 

Vreme je bilo ravno pravšnje. Ni bilo prevroče, malce je bilo oblačno. Prejšnji dan je deževalo in je bil zrak bolj svež. Če bi imelo poletje neprestano takšno temperaturo, bi bilo vrhunsko. Ampak žal je nima in bo verjetno jutri zopet več kot trideset stopinj in nikomur od nas ne bo do tega, da bi igrali košarko. Še dobro, da imamo na vrtu baze in se lahko tam hladimo, ko je prevroče. Če že ne moremo biti celo poletje na morju, je tudi takšen bazen na našem vrtu dovolj, da nismo samo v hiši, kjer je klima.