Športne dokolenke in hribi

Kot otrok sem vedno hodila v hribe z starši, kasneje pa mi je šolanje in študentsko delo vzelo preveč časa, da bi lahko hodila, pa tudi volje nisem imela. Takrat kot otrok, smo hodili v hribe še čisto sprošeno, nismo imeli toliko opreme, kot je danes, športne dokolenke na primer sploh nismo poznali, danes pa predenj greš v hribe, moraš prvo poskrbeti za to, da se pozanimaš kaj vse potrebuješ.

Res mi je bilo zanimivo, da sem na najvišji vrh v Sloveniji Triglav prišla v bombažni majici, bombažni kratki majici in navadnih supergah. Danes se res čudim, kako je bilo včasih to enostavno. Nisem imela nobenih vrvi, čelad, tudi športne dokolenke nisem poznala, imela sem obute navadne nogavice, ki sem jih zjutraj vzela iz predala, pač ene izmed mnogih nogavic, ki so bile tam.

Danes pa si skoraj ne upam na tako dolgi pohod, prvo me spreleti, kaj vse moram vzeti z seboj in seveda fizična pripravljenost je lahko velik problem. Še kako dobro se spominjam poti in se zavedam, da pot ni lahka, niti kratka, se kar vleče ure in ure. Vendar vidim, da bi rada še enkrat stala na najvišji gori v Sloveniji. Zato sem se začela počasi pripravljati, kupila sem si športna oblačila, športne dokolenke in pravilno planinsko obutev. Začela sem hoditi na manjše vrhove, da se navadim, da dobim kondicijo in tako vidim, če bi zmogla. 

Kar hitro sem spoznala, da novejša športna oprema še kako prija v hribih, ne predstavljam si, da imam danes obute navadne nogavice in ne športne dokolenke, tudi to ne, da grem v navadnih supergah, ker vem kako zelo bi me boleli gležnji in nohti, pa še poškodovala bi se lahko veliko hitreje. 

Moja strast so hribi. To se ugotovila, spominjamo me na mladost, razlika je le ta, da danes imam profesionalno obutev, športne dokolenke in pravilno izbrana oblačila, moje srce pa je isto.