Živeli smo na vasi skupaj z dvema generacijama. Imeli smo veliko kmetijo z mnogo živali. Moj oče je pred letom dni zbolel za boleznijo putika, ki je prizadela njegove sklepe. Imel je hude bolečine v prstih na nogah in v sklepih. Palec na desni nogi je imel vnet in rdeč. Bolečine so bile včasih izjemno boleče, včasih pa so bile znosne.

Zaradi mojega očeta in bolezni putika, smo morali vsi nekoliko prilagoditi prehrano. Imeli smo navado, da smo pojedli veliko mesa, ki ga je bilo veliko na naši kmetiji. Imeli smo svinje in krave v svoji štali. Tako sem se jaz odločila, da spremenim jedilnik za vse družinske člane. Ker je bila putika že genetsko pogojena in so jo imeli tudi naši stari starši, sem uvedla nov jedilnik z zelenjavo in sadjem. Ob ponedeljih smo imeli zelenjavno juho, ki je bila iz sezonske zelenjave, ki smo ji pridelali na svojem vrtu. V torek smo imeli belo meso in riž, v sredo je bil krompir in zelenjavni polpet, v četrtek po želji, v petek pa ponovno zelenjavna juha. V soboto in nedeljo, ko se je še več delalo zunaj, pa smo imeli meso pečeno v pečici ali na žaru ter razne priloge. Tako se je nekoliko zmanjšala količina mesa na teden.

Poleg tega smo imeli doma vinograd. Tako je bilo vino vsakodnevno na mizi našega očeta. Če je želel, da se putika izboljša, je moral zmanjšati pitje alkohola. Lahko je popil le en deciliter vina na dan ob kosilu. Ko se mu je stanje izboljšalo, se je prenehal držati pravil. Seveda se mu je zdravstveno stanje takoj poslabšalo, ko je začel uživati alkohol v prekomernih količinah in je ponovno dobil bolečine v prstih na nogah. Takrat je moj oče veliko počival, čeprav je bilo zunaj dosti dela, vendar so bile bolečine prehude. Nogo je imel nekoliko dvignjeno, da si je lajšal bolečine. Bolezen, kot je putika, je potrebno resno pristopiti k spremembi načina življenja.