Pravilno izbrana maskara lahko naredi vaše oči lepe

Danes je lepota izpostavljena vsepovsod, ženske so postavljene pred izziv, ker morajo tekmovati v lepoti na vseh področjih. Jaz recimo vem zase, da mi pravilno izbrana maskara naredi lepe oči, druga ženska ve zase kaj drugega, tako se ženske potrudimo, da danes izgledamo čim lepše, tako doma, kot v službi ali pa na spletnih portalih.

Sama sem tudi rada lepa, sama zase vem, da je pri meni naj pomembnejše ličilo maskara, ker so moje oči na obrazu naj lepše če so namazane. Čisto drugače izgledam, če nimam namazanih oči, sedaj imam že prakso in se vsako jutro hitro namažem. Imela pa sem obdobje, ko je moja služba potekala od doma in takrat se nisem po navadi čisto nič ličila, še ko sem morala v trgovino na hitro se nisem nič naličila, vse dokler me ni srečala znanka, ki sem ji na obrazu videla, da je bila presenečena nad mojim videzom. Seveda mi ni bilo vseeno, tako sem predenj, sem odšla domov, zavila še v kozmetično trgovino, ker sem vedela, da je doma slaba maskara in če bi se hotela ponovno lepo naličiti se ne bi mogla. Ker sem bila malo razočarana sama nad seboj, da sem se resnično tako zapustila, sem kupila še par drugih izdelkov in ko sem prišla domov, sem šla ravno v kopalnico in prišla iz nje šele čez eno uro, nova in lepa stara jaz. Moje oči so spet imele tisti moj pogled, maskara je bila tista, ki je moje oči vedno lepo poudarila. 

Rada sem imela bolj naraven videz obraza, le oči so bile vedno bolj močno namazane, tako da pri meni je najvažnejša maskara v kozmetiki. Sedaj si tega ne bom več dovolila, da me vidijo ne namazano, ker to jaz nisem. Če ne drugo, je pri meni obvezna maskara, tega se še kako zavedam.

Skoraj nobena študentska postelja ni dobra v velikih primerih je to le kavč

Če se spomnite na svoje študentske sobe, potem se sigurno spominjate skromne sobe, postelja ni bila dobre kvalitete, skoraj povsod pa so kavči nadomestili postelje. Sam sem bil tako navajen spati na slabih ležiščih, dobra postelja je bila luksuz, ki v študentskih sobah ni bil možen. Kolikokrat sem moral spati na starih kavčih in polomljenih posteljah. Najbolj pa te moti to, da si moral za takšno sobo vsak mesec plačati visoko najemnino.

To so bila res leta, ko si se sprijaznil, takšna kot je bila postelja, takšno si sprejel, enostavno se nisi pritoževal. Saj ne bom rekel, da se nismo imeli lepo, tudi telo je bilo mlado in ni čutilo bolečin zaradi slabih postelj, a danes si ne predstavljam več, da bi spal na takšnih ležiščih. Ko pomislim nazaj, si rečem, da so to res bili lepi časi, a študentske so be in stanovanja bi morale biti lepše, postelja bi morala biti dobra in kvalitetna, ne pa da so bile po sobah slabe postelje, ponekod tudi kavči. 

Večji nadzor bi moral biti pri oddaji stanovanj za študente, se mi zdi, da se vsaka luknja lahko danes oddaja, študentje pa so primorani sprejeti takšne pogoje in tako živeti, ker drugače ne morejo. Sam sem srečen, da imam danes svoj dom in je moja postelja na kateri danes spim udobna, predvsem pa kvalitetna. Vem pa tudi, ko bo moj otrok šel študirat, da bom prvo preveril, kakšno ima posteljo. Pripravljen sem mu kupiti novo vzmetnico, da bo le postelja zanj dobra. Moji starši mene niso prav nič vprašali, kašna je moja soba, postelja, kajti dovolj ji je bilo to, da sobo imam. Niso bili časi, da bi se pritoževal, lahko si samo bil hvaležen, da si dobil sobo in lahko študiral.

Kvalitetne vzmetnice v hotelskih sobah lahko privabijo več gostov

Ste že kdaj rezervirali dopust v hotelu in so vas negativno presenetile vzmetnice v sobah, ker so bile tako slabe, stare, da ste slabo spali? Sam imam več izkušenj, kajti sem direktor in marsikdaj si moram rezervirati prenočišče, ker se v enem dnevu enostavno ne morem vrniti domov, ker je predaleč, ali pa mi več sestankov tega ne omogoči.

Včasih sem hotele izbiral po lepi lokaciji, opremljenosti, dobri hrani, potem pa sem imel nekaj slabih izkušenj z spanjem, ker so vzmetnice bile tako slabe, da danes izbiram hotele in apartmaje tako, da prvo vprašam za vzmetnice, če so dobre in dokaj nove. Ne morem si privoščiti hotela ali apartmaja, kjer so vzmetnice slabe, kajti moram se dobro in kvalitetno naspati, ker me po navadi drugi dan čaka naporno delo. 

Ko sem drugič rezerviral tak hotel, ki je imel slabe in stare vzmetnice in nisem skoraj nič spal, sem si rekel, da se tega ne grem več. Sedaj me ne zanimajo hoteli, ki se v vsej svoji lepoti svetijo na zunaj, ne zanimajo me hoteli, ki se hvalijo z prijaznostjo, moj klic za rezervacijo je drugačen od drugih, kajti prvo vprašanje je, če imajo dobre vzmetnice, nekateri se nasmejijo, a jim kar hitro z resnostjo dam vedeti, da me to resnično zanima in šele potem rezerviram prenočišče.

Za kaj bi človek plačal nekje prenočišče, če se ne naspiš zaradi tega, ker imajo slabe vzmetnice, že tako nočišča niso poceni, posebej, če imaš samo eno nočišče, potem pa še ne moreš spati. Več pozornosti bi morali dati na kvaliteto spanja, vsekakor se pri meni bolj odnesejo prenovljeni hoteli, ko nimam časa klicati po hotelih, po navadi izberem prenovljen hotel, kajti tam so vzmetnice še nove in ne poškodovane. Spanje je bistvenega pomena, da lahko kakovostno preživiš naslednji dan. 

Pogled na plovila in želja po morju

Vsako leto, ko gremo na dopust opazujem plovila in vedno dobim isti občutek, kako bi jaz živela na morju. Verjetno nisem edina, ki se tako počuti na morju, ker ima človek dopust, se sprosti, se zabava, mu je lepo, tako enostavno pozabi na probleme, opazuje plovila, kako plujejo po morju svobodno, potem ni nič čudnega, da si marsikdo želi, da bi tako živel.

Sama sem samotarka, rada sem sama in po navadi se zvečer na morju odpravim na sprehod, rada se sprehajam prav po marini, ker dobim ta morski dopustniški občutek, ko opazujem plovila in poslušam glasbo, ki prihaja iz različnih strani. Da bi imela željo po kakšni jadrnici ali čolnu, to pa nisem imela nikoli. Rada sem jih samo opazovala, kako se gibljejo po morju.

Še posebej so mi bili ljubi dnevi, ko se je pripravljalo k dežju, takrat sem se sprehodov še posebej veselila, ker sem opazovala naravo, plovila, ljudi, kako razburkano je morje in kako visoki so valovi. Narava ima svojo moč in v takšnih dnevih si to še bolj lahko doživel.

Tako so mi moji stalni sprehodi po marini, ob plaži prišli v navadi, plovila me zazibajo v lepe misli, morje me umiri, zvoki živali pa pričarajo nasmešek na obraz. Rada imam obalo in vse kar paše zraven. Tudi sprehodi pozimi so lepi, prav posebni, mogoče kdaj še lepši, kot pa sredi poletja, ker takrat ima narava spet svoje druge čare, takrat bolj opaziš sončne žarke, plovila ki čakajo poletje, mrzlo morje, ki je čisto kot biser. 

Včasih, ko v službi delam, si kdaj ukradem čas zase in na hitro pogledam kakšna plovila, ki me popeljejo na morje, tako dobim potrebno energijo za naprej, da lahko svojo delo opravljam naprej z veseljem, plovila, morje in sonce, to je moje veselje, to je kar me osreči in prikrade nasmeh na obraz. 

Moj otrok obožuje suhe fige

Nikoli si nisem mislila, da bom v trgovini imela probleme, da otrok ne vidi suhe fige, ker jih ne smem kupiti, vendarle po navadi starši imamo problem z sladkarijami, no pri nas ni tako, pri nas imamo problem, ker moj otrok obožuje suhe fige in kjerkoli jih vidi bi pojedel čisto vse. 

Če pomislim nazaj, kako se je moj sin navadil jesti suhe fige, je prav zanimivo, da jih je okusil na morju in mu pravzaprav sploh niso bile všeč. Potem pa je enkrat prišel na morju en sosed in imel domače in jih nam podaril, da pa le naj okusimo domače suhe fige. Jaz se takrat z sinom sploh nisem obremenjevala, videla sicer sem, da je eno figo vzel. Kasneje, ko je sosed odšel, pa sem videla da je posodica prazna. Bila sem presenečena in vprašala, kdo jih je pojedel, pa je rekel sin, da on. 

Bila sem malo presenečena, ker sem mislila, da jih ne mara, a on je rekel ,da boljše stvari še nikoli ni jedel. Takrat nam je sosed suhe fige prinesel še za domov, ker je videl, kako jih sin obožuje in nihče se jih sploh ni smel dotakniti, ker jih je imel samo zase. Potem pa se je začelo, vsak obisk v trgovini je pri nas izgledal tako, da je sin direktno letel k sadju in iskal suhe fige, po navadi so jih trgovine vedno imele in vedno je en paket pristal v vozičku. Sprva se mi je zdelo smešno in simpatično, kasneje pa sem videla to že kot problem, kajti vedela sem da poje preveč fig.

Zdaj najraje hodim v trgovino sama, ker tako vem, da se mi ne bo potrebno kregati za suhe fige, ker drugače bi jih sin hotel imeti. Nekateri starši hodijo sami v trgovino zaradi sladkarij, jaz pa zaradi tega, ker nočem da pristanejo suhe fige v košari, ker jih je doma že dosti.

Športne dokolenke in hribi

Kot otrok sem vedno hodila v hribe z starši, kasneje pa mi je šolanje in študentsko delo vzelo preveč časa, da bi lahko hodila, pa tudi volje nisem imela. Takrat kot otrok, smo hodili v hribe še čisto sprošeno, nismo imeli toliko opreme, kot je danes, športne dokolenke na primer sploh nismo poznali, danes pa predenj greš v hribe, moraš prvo poskrbeti za to, da se pozanimaš kaj vse potrebuješ.

Res mi je bilo zanimivo, da sem na najvišji vrh v Sloveniji Triglav prišla v bombažni majici, bombažni kratki majici in navadnih supergah. Danes se res čudim, kako je bilo včasih to enostavno. Nisem imela nobenih vrvi, čelad, tudi športne dokolenke nisem poznala, imela sem obute navadne nogavice, ki sem jih zjutraj vzela iz predala, pač ene izmed mnogih nogavic, ki so bile tam.

Danes pa si skoraj ne upam na tako dolgi pohod, prvo me spreleti, kaj vse moram vzeti z seboj in seveda fizična pripravljenost je lahko velik problem. Še kako dobro se spominjam poti in se zavedam, da pot ni lahka, niti kratka, se kar vleče ure in ure. Vendar vidim, da bi rada še enkrat stala na najvišji gori v Sloveniji. Zato sem se začela počasi pripravljati, kupila sem si športna oblačila, športne dokolenke in pravilno planinsko obutev. Začela sem hoditi na manjše vrhove, da se navadim, da dobim kondicijo in tako vidim, če bi zmogla. 

Kar hitro sem spoznala, da novejša športna oprema še kako prija v hribih, ne predstavljam si, da imam danes obute navadne nogavice in ne športne dokolenke, tudi to ne, da grem v navadnih supergah, ker vem kako zelo bi me boleli gležnji in nohti, pa še poškodovala bi se lahko veliko hitreje. 

Moja strast so hribi. To se ugotovila, spominjamo me na mladost, razlika je le ta, da danes imam profesionalno obutev, športne dokolenke in pravilno izbrana oblačila, moje srce pa je isto.

Omega 3 vsak dan v jutranji smuti

Začelo se je tako, da me je po večerih in jutrih začel boleti trebuh, na kar sem premišljevala, da moram narediti nekaj glede prehrane, tako sem si začela delati jutranji smuti, ki je vseboval:

  • Špinačo,
  • Skuto,
  • Omega 3,
  • Maline ali borovnice,
  • Malo banane,
  • Cimet.

Ker nisem vedela, ali mi bo ta jutranji smuti odgovarjal, po drugi strani pa sem upala, da bi mi, ker je bil res iz zdravih sestavin, sem po določenem času ugotovila da mi prav paše točno ta kombinacija. Vse potrebno za telo, vitamini, omega 3, minerali, železo, vlaknine.

Tako si ga že pripravljam dva meseca in ne samo, da me je nehal boleti trebuh, moje zdravstveno stanje in počutje se je izboljšalo. Prav sama čutim, kako imam več energije in kako je telo veliko lažje. Kot da se ne potrebuje več matrati, da predela vso to nepravilno hrano. To je bila res dobra kombinacija živil, ker jaz nisem do sedaj uživala skoraj nič omega 3, sedaj pa ga lepo uživam vsako jutro. Ko prideš v srednja leta, takrat se telo začne spreminjati, vse že delaš težje in počasnejša je prebava in to se pozna na postavi. Če hočeš ali nočeš, moraš začeti paziti kaj ješ in da zaužiješ vse potrebno, vitamine, minerale, omega 3, vlaknine…….

Sprva sem težko sprejela, da bom zjutraj zajtrkovala smuti, ker sem bila navajena na kos kruha, to je bil zame pošten zajtrk, sedaj pa kar samo smuti, potem pa sem videla, da mi prav ta prinese veliko več, kot pa sam kruh, ta mi da vlaknine, omega 3, minerale, železo, to pa mi namazan kruh z marmelado ni dal. Sedaj mojih zajtrkov ne bom spreminjala, ker se počutim dobro in zakaj bi nekaj spreminjal, če si dobro. Pa še omega 3 dobim, ker če bom nehala piti smuti, potem tudi omega 3 ne bom več zaužila, ker ne bom imela nikjer, ker ne jem takšne hrane.

Prelepo poletno vreme Pokljuka vabi v vsej svoji lepoti

Slovenija je prekrasna dežela, izleti, ki jih imaš lahko ti resnično polepšajo dneve, ker lahko vidiš tako nižine, gore, morje, jame, jezera, res imaš možnosti prekrasnih izletov, sami smo videli, da bo cel teden lepo vreme Pokljuka pa nam je bila vedno lepa, smo se kar na hitro odločili, da bomo tokrat spet obiskali gorenjsko in njene lepote. Kajti še posebej, če greste na gorenjsko, je pomembno vreme Pokljuka v lepem vremenu je prekrasna in vse poti okoli ti pričarajo prekrasne spomine.

Odpravili smo se zgodaj zjutraj, dan prej sem samo poklicala v hotel, če imajo še kaj prostih sob in jih rezervirala za dve nočitve, to nam je bilo čisto dovolj, da imamo en kratek lep oddih. Ker sta otroka še majhna, sva se odločila, da čim več časa izkoristimo v naravi, tako nam je bilo naklonjeno vreme Pokljuka pa je vabila z vsemi svojimi potmi, ki jih ni malo.

Prispelo smo kar hitro, na cesti ni bilo nobene gneče, tako smo najprej šli kar v hotel, da smo si vse razložili in tako sta otroka že komaj čakala, da kaj doživita, še enkrat smo vprašali za vreme Pokljuka zna presenetit in hitro se lahko vreme spremeni, vendar je bilo potrjeno, da bodo dnevi lepi, tako smo se odpravili. Hodili smo 4 ure, poti, ki so nas vodile po prekrasnem izletu so res lepo urejene, tako se sama nisem prav nič bala za otroke, prav lep sproščen izlet smo imeli in dan se je prevesil v večer, pojedli smo večerjo in popadali v postelje. Zjutraj so nas prebudili sončni žarki, prekrasno vreme Pokljuka je bila obsijana z soncem in vabila na naslednji naš izlet. Po zajtrku smo se ponovno odpravili, da izkoristimo to prekrasno vreme Pokljuka v lepem vremenu je prekrasna in vredno je preživeti vikend tukaj.

Kako priti do opornice za glavo

Ali ste imeli poškodbo?

Vas boli vrat?

Lahko pridete do opornice za vrat sami, še boljše pa je da obiščete zdravnika, kateri vam bo predpisal točno določeno zdravljenje in tako boste prišli do opornice za glavo.

Sama sem imela lažjo prometno nesrečo, ker se je eden voznik od zadaj zaletel v mene. Ker sem takrat bila v stresu glede rešitve in papirjev z njim, enostavno nisem pomislila na svoje zdravje, čeprav danes vem, da bi morala že tisti dan k zdravniku, da bi me pregledal, ker pa nisem šla, nisem pravočasno nosila opornice za glavo in posledice sem začela čutiti kasneje.

Tako sem en teden po nesreči čutila vedno večje bolečine v vratu, na kar sem se le spravila k zdravniku z mislijo, da bi lahko bila kriva prometna nesreča. Seveda, ko sem povedala od kdaj me boli in kaj se mi je zgodilo, je zdravnik takoj vedel, da je prometna nesreča vzrok. Tako me je dal na potrebno slikanje vrata in hrbtenice, že prej pa je dal vedeti, da glede opornice za glavo, naj ne mislim da ne bo potrebna. Tako sem opravila potrebno slikanje, pokazalo k sreči ni nič resnega, razen bolečine od udarca. Tako mi je svetoval, katere trgovine opornice za glavo imajo in katera je v mojem problemu najboljša. 

Takoj, ko sem zapustila zdravstveni dom, sem šla naravnost v lekarno, kjer so mi pokazali različne opornice za glavo, čeprav sem točno vedela, katero želim, tako sem jo tudi dobila. Po komaj treh tednih me vrat ni bolel več, ne vem kako bi bilo, če opornice za glavo ne bi imela, resnično mi je pomagala. Ko sem jo nehala nositi sem se počutila prav čudno, ker nisem več imela opore, tako opornice za glavo res pomagajo in vsakemu bi svetovala, da jo nosi, če ima ta problem.

 

Glukozamin, moja mami in njeni pohodi v hribe

Ko si mlajši imaš malo prostega časa, kajti v prvi vrsti je družina in služba, ko pa enkrat prideš v penzijo pa lahko nekatere stvari nadoknadiš. Moja mami je tako kar kmalu začela jemati glukozamin, ker si je želela prehoditi še veliko hribov in gora. Komaj je čakala, da ji ura ne bo več diktirala in da bo lahko počela kar je zanemarjala veliko let. 

Ko je začela z pohodi v hribe, je njeno telo doživelo šok, ker ni bilo navajeno, jaz sem ji takrat kupila glukozamin v upanju, da ga bo jedla, vendar je nanj pozabila. Ko je še kar naprej jamrala, da jo vse boli, nisem niti odreagirala, ker sem misila, da ona glukozamin jemlje in da se bodo stvari že uredile.

Tako je prehodila že več vrhov in vedno bolj so jo hribi očarali, ni bilo tedna, da ona ne bi kam šla. Vendar pa so bolečine ostajale, na kar pa jaz vidim, da je škatlica v kateri je bil glukozamin še kar polna. Kako sem bila jezna, ker sem vedela, da ga ne jemlje in ko je začela jamrati, da jo bolijo sklepi, sem ji rekla, da to pa je zato, ker ne jemlješ glukozamin dodatka. Malo me je pogledala čudno, zakaj sem tako jezna a kaj hitro je videla, da vem, da ga ne jemlje. Enostavno ni verjela v te stvari in se ji je zdelo brez veze te stvari jesti. Ona je imela občutek, da to ni č ne pomaga. Končno sem jo prepričala, da mora narediti eno kuro in da naj potem pove kako in kaj. Sedaj glukozamin jemlje redno, ali se počuti boljše ali ne, mi niti ne pove, jaz pa vem, da je to zanjo še kako dobro in bom vztrajala da ga je.

Vsi vemo, da glukozamin pomaga proti bolečinam, pomaga ohranjati hrustanec in zdrave sklepe.