Ko si mlajši imaš malo prostega časa, kajti v prvi vrsti je družina in služba, ko pa enkrat prideš v penzijo pa lahko nekatere stvari nadoknadiš. Moja mami je tako kar kmalu začela jemati glukozamin, ker si je želela prehoditi še veliko hribov in gora. Komaj je čakala, da ji ura ne bo več diktirala in da bo lahko počela kar je zanemarjala veliko let. 

Ko je začela z pohodi v hribe, je njeno telo doživelo šok, ker ni bilo navajeno, jaz sem ji takrat kupila glukozamin v upanju, da ga bo jedla, vendar je nanj pozabila. Ko je še kar naprej jamrala, da jo vse boli, nisem niti odreagirala, ker sem misila, da ona glukozamin jemlje in da se bodo stvari že uredile.

Tako je prehodila že več vrhov in vedno bolj so jo hribi očarali, ni bilo tedna, da ona ne bi kam šla. Vendar pa so bolečine ostajale, na kar pa jaz vidim, da je škatlica v kateri je bil glukozamin še kar polna. Kako sem bila jezna, ker sem vedela, da ga ne jemlje in ko je začela jamrati, da jo bolijo sklepi, sem ji rekla, da to pa je zato, ker ne jemlješ glukozamin dodatka. Malo me je pogledala čudno, zakaj sem tako jezna a kaj hitro je videla, da vem, da ga ne jemlje. Enostavno ni verjela v te stvari in se ji je zdelo brez veze te stvari jesti. Ona je imela občutek, da to ni č ne pomaga. Končno sem jo prepričala, da mora narediti eno kuro in da naj potem pove kako in kaj. Sedaj glukozamin jemlje redno, ali se počuti boljše ali ne, mi niti ne pove, jaz pa vem, da je to zanjo še kako dobro in bom vztrajala da ga je.

Vsi vemo, da glukozamin pomaga proti bolečinam, pomaga ohranjati hrustanec in zdrave sklepe.